HMELJNA PERONOSPORA - PSEUDOPERONOSPORA HUMULI (MIYABE & TAKAH.) G.W. WILS.

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje gojeni in samonikli hmelj (Humulus lupulus)

Bolezenska znamenja

Na zgornji strani listov se pojavijo neenakomerno razporejene rumene pege, ki sčasoma porjavijo. Na spodnji strani je vidna vijoličasta plesniva prevleka. Okuženi cvetovi porjavijo, zakrnijo in odpadejo. Če gliva okuži storžke, ki se šele oblikujejo se ti iznakazijo, porjavijo in otrdijo.

Hmelj je lahko tudi sistemično okužen. Okuženo tkivo hmeljeve korenike je na prerezu rdečerjave barve in se širi od sredine proti skorji. Iz njih zrastejo okužene rozge - kuštravci. Take rastline so zakrnele in imajo na spodnji strani listov izrazito plesnivo prevleko.

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki micelija v sistemično okuženih korenikah ali pa oospor v odmrlem rastlinskem tkivu. Slednje v razvojnem krogu glive v Sloveniji niso pomembne. Iz okuženih korenik zrastejo okužene rozge in na njih se oblikujejo trosonosci s trosovniki. Ti kalijo z zoosporami in izvrše primarno okužbo. To lahko izvrše tudi zoospore, ki nastanejo iz trajnih spor - oospor. Gliva nato oblikuje intercelularni micelij, na njem trosonosce in trosovnike, ki širijo okužbo po nasadu.

Varstvo

Saditev bolj odpornih sort in uporaba fungicidov.

Besedilo: Franci Celar